Aktivno Sonce

Ko pa je zjutraj ali zvečer nizko nad obzorjem in ozračje vpije ter razprši njegovo svetlobo, lahko varno pogledamo vanj. Na njegovi ploskvici ne vidimo ničesar, nobene podrobnosti ali spremembe. Toda s posebej prirejenim teleskopom na njem opazimo temne ali skoraj črne madeže, ki jim pravimo Sončeve pege; včasih jih je več, včasih pa prav nobene. Poskusimo odgovoriti Matjažu, zakaj je Sonce pegasto.

Sonce je zvezda, vroča plinasta krogla v vesolju, ki zaradi visoke temperature sveti. Ker je Sonce plinasto, nima površja kakor Zemlja. Plin je najgostejši v središču Sonca in dlje od središča vse redkejši, zato bi pričakovali, da je Sonce kot nekakšen oblak, ki nima ostro zamejenega roba. Ko pogledamo v Sonce, pa vidimo, da je njegov rob povsem oster, kot da bi Sonce imelo površje.

To je zato, ker je plin v notranjosti Sonca neprosojen, kar pomeni, da od tam nič svetlobe ne pobegne navzven. Svetloba se počasi prebija iz središča proti vse redkejšim plastem, in ko je plin na neki točki dovolj redek, vsa svetloba naenkrat pobegne iz Sonca.

Navidezno površje Sonca je torej le tanka zunanja plast naše zvezde, iz katere izhaja večina svetlobe, ki potem tudi pride do nas. Temu navideznemu površju pravimo fotosfera in prav tam se pojavijo tudi nenavadne pege.

Preden razložimo, zakaj so pege temne, naredimo kratek razmislek. Če tanko kovinsko žičko segrejemo nad plamenom štedilnika, začne žareti in svetiti. Bolj ko je žička vroča, bolj sveti. Hladnejša žička sveti rdeče, vroča pa belo.

Na podoben način sveti tudi fotosfera Sonca. Tam je temperatura približno šest tisoč stopinj Celzija, kar je mnogo več kot lahko segrejemo žičko nad plamenom, zato Sonce sveti belo. Pege pa so hladnejša območja na Soncu, kjer je temperatura »vsega« tri tisoč stopinj, zato ta območja svetijo bistveno manj. Manj svetlobe iz peg pa pomeni, da se zdijo pege temne oziroma črne. Samo zdijo se take v primerjavi z območji brez peg. Če bi lahko pogledali samo pego, potem bi videli, da tudi ta oddaja svetlobo, le da je te manj in je bolj rdeča.

Sonce je tako kot Zemlja velik magnet. Za Zemljo to vemo, ker se igla kompasa obrača po magnetnem polju našega planeta. Magnetno polje Sonca pa je mnogo močnejše, zato vpliva na gibanje vročega plina. Eden od vplivov je ta, da magnetno polje plin ohladi in to vidimo kot pego na Soncu. Pege nastajajo in izginjajo glede na to, kako se »meša« magnetno polje na naši zvezdi. Nekatere pege izginejo po vsega nekaj urah, druge, po navadi večje, pa lahko živijo več tednov.

Število peg na Soncu ni vedno enako. V določenih obdobjih se tudi po več mesecev ne pojavijo in je Sonce videti povsem »čisto«. So pa obdobja, ko je na Soncu na stotine peg. Ta obdobja se izmenjujejo na enajst let in temu pravimo Sončeva aktivnost. Lani in predlani Sonce skoraj ni imelo peg, sedaj pa jih je vse več. Pričakujemo, da bo Sonce polno peg med letoma 2023 in 2026, toda tudi do takrat jih bo nastalo kar nekaj.
 

Še ena zanimivost

Pege na Soncu se nam sicer zdijo majhne, toda večina jih je velikih kot Zemlja, nekatere pa so tudi 10-krat večje! Premer Sonca je namreč približno 110-krat večji od Zemljinega in Zemlja bi bila na Soncu videti kot manjša pegica.
 

Pegasto Sonce

Sončevi pegi od blizu.

Videti sta kot nekakšna vrtinca, saj se tam pod vplivom magnetnega polja giblje plin.

Isto območje na Soncu dan po prvi sliki. Pega na desni je izginila, ostala je le ena velika pega.
 

Članek je bil objavljen v reviji Moj planet

Moj planet je izvirna slovenska poljudnoznanstvena revija za otroke od 8. leta naprej, ki radi spoznavajo živali, rastline, naravne pojave in ves ta širni svet okoli sebe.
Več o reviji >